30 oktober 2009

slovenska vojaka Mandlja v Dragomeru

V menzi pri Žukotu v Spodnji Šiški sem spoznal steklopihača Zvoneta Drobniča iz Češnjice pri Sostru. Zvone je bil v reji, tretji od 34, pri mami v Češnjici. Ona se je včasih pisala Mandelj. Ko ji je narasla Ljubljanica v tridesetih letih odnesla očeta, ki je z opažem oblagal Tromostovje, sta morala z bratom pustiti šolo in pomagati materi doma. Dva brata sta bila mobilizirana pred koncem vojne k Slovenskemu domobranstvu in sta ostala neznano kje.

Mislil sem, da gre za Mandlja z brezoviške plošče, vendar je eden od teh dveh bolj verjetno sorodnik od Zvonetove rejnice, ki je bil menda hlapec na Brezovici s svojo sestro, ki se je pozneje poročila nekam na Dolenjsko.

Ni komentarjev: